Vloga starih staršev pri vzgoji otrok je dragocen vir topline, izkušenj in podpore, vendar mora biti jasno postavljena znotraj meja spoštovanja do starševske avtoritete. Stari starši lahko vnukom nudijo občutek varnosti, povezanosti s tradicijo, modrostjo in izkušnjami ter drugačen pogled na svet, a pri tem ne smejo spodkopavati vzgojnih načel staršev. Če se s starši ne strinjajo z vzgojo staršev, naj nikakor nestrinjanja ne kažejo pred vnuki in jih celo podpihujejo, škodljiva za vzgojo je že nestrinjajoča neverbalna komunikacija ali kakršnikoli neprimerni odzivi. Ključna je usklajenost in odprta komunikacija med generacijami – kadar se stališča razlikujejo, je pomembno, da spoštujejo odločitve staršev, četudi imajo sami drugačne izkušnje. Njihova vloga naj ne bo nadzor, temveč opora, zlasti v trenutkih, ko starši potrebujejo pomoč. S svojo prisotnostjo lahko stari starši obogatijo otrokovo čustveno življenje, saj pogosto prinašajo več potrpežljivosti, nežnosti in življenjske modrosti. Pomembno pa je, da ne postanejo “nadomestni starši” ali tisti, ki razvajajo brez meja, saj to lahko zmede otroka in oteži vzgojni proces. Ko stari starši razumejo, da niso glavni vzgojitelji, temveč ljubeč del razširjene družinske podpore, nastane zdrav in stabilen prostor za razvoj otroka. Vzajemno spoštovanje med generacijami je temelj za sožitje, kjer vsak odigra svojo vlogo – v pravo mero in ob pravem času. Stari starši lahko gradijo ali podirajo zdravo družinsko skupnost.