Skoraj vsak kdaj pomisli, da ni dovolj dober. Dovolj dober partner. Starš. Prijatelj. Človek. A ta notranji kritični glas pogosto ni naš. Morda prihaja iz preteklosti, iz primerjav, iz pričakovanj okolice. In čeprav se ne zdi velik, zna narekovati, kako živimo. Ko mu začnemo prisluhniti, ga lahko tudi postavimo pod vprašaj. Kdo pravi, da moraš ves čas “uspeti”? Kaj če je dovolj že to, da obstajaš in se trudiš? Samopodoba ni nekaj, kar si priboriš – je nekaj, kar si dovoliš začutiti.